Strah pred ocenjevanjem

Strah pred šolskim ocenjevanjem je samo eden od strahcev našega življenja. Ni pa tako zelo nedolžen, saj danes veliko ljudi obiskuje šolo po 20 let ali več in se tako najmanj 500-krat v svojem življenju sooči s tovrstnim strahom.
Če se po vseh teh letih človek ne privadi vsaj delno obvladovati strahu, potem mu res trda prede. Človek namreč ni ocenjevan samo v razredu, ocenjevali ga bodo ves čas in na vsakem koraku: njegovo vedenje, oblačila, govor, ravnanje ..

Kako lahko torej pomagate otrokom, da se ne bodo pred vsakim spraševanjem tresli kot šiba na vodi?

• Ne more škoditi, če se dobro naučijo snov.

• Ker zgornji nasvet mnogim ne bo najbolj pogodu, mogoče namig, da včasih pomaga, če si ocenjevanje že vnaprej zamislimo: kako bomo poklicani pred tablo, kako se nam bodo tresle roke, kako bomo odgovarjali na vprašanja, kaj bomo rekli/napisali pri posameznem vprašanju in kaj bomo naredili, če, recimo, ne bomo znali. Nič več nas ne bo presenetilo.

• Predstavljamo si lahko tudi, da lebdimo v vesolju in na svoje ocenjevanje gledamo z varne razdalje, od zelo zelo daleč. Test ali učiteljica bosta postala drobna pikica, razred bo majhen, naš planet velik kot krušna drobtina. Kako pomemben je potem test? Ob spoznanju, da na svetu živi več milijard ljudi, ki so ocenjevani, je ocena učenca zgolj in samo ena od mnogih – torej zelo drobna in ne tako pomembna, kakor mislite danes.
  (Vesela šola, posredovano od Katje Arh, 6. 1. 2011)