Noč čarovnic - izvor

Povzemam članek, ki je bil v oktobru 2008 objavljen v časniku Večer. Avtorica je Simona Drevenšek, v članku pa boste lahko prebrali, od kod izvira noč čarovnic. 

Samhain, dan Pomone, Predvečer vseh svetih, Predvečer vseh svetov, Alofablot, Dan mrtvih so različna imena za tisto, kar danes poznamo kot Noč Čarovnic, noč, ko oživijo vraže, magija in mrtvi - Verjeli so, da lahko na noč čarovnic, čarovnico srečaš, če obrneš obleke na napačno stran in ves dan hodiš vzvratno.
Halloween, po naše Noč čarovnic, je praznik, ki ga 31. oktobra praznuje domala ves svet. Ampak, kaj pravzaprav praznujemo? Kako je ta tradicija dobila globalne razsežnosti? Kako se je začelo in kje? Ali gre res za obujanje mrtvih, čaščenje demonov in čarovnic, kot pravijo nekateri? 

Halloween pomeni Predvečer vseh svetov, krščanska tradicija pa v tem primeru govori o Predvečeru vseh svetih, ki ga praznujejo 1. novembra. V 5. stoletju pred Kristusom so Kelti na Irskem 31. oktobra praznovali konec poletja, dan pa so imenovali Samhain. O tem, kaj je bil samhain, kroži veliko legend: po nekaterih teorijah naj bi se takrat duhovi umrlih, ki so umrli pred letom dni, vrnili nazaj in poiskali telo živega, ki ga bodo obsedli do naslednjega leta. To naj bi bilo njihovo zadnje upanje za posmrtno življenje. To je bil tudi dan, ko se svet mrtvih združi s svetom živih. Razumljivo je, da si živi niso želeli biti obsedeni, zato so ponoči 31. oktobra mrtve odganjali tako,da v hiši niso imeli svetlobe in ognja - prostor je bil temen in hladen in neprivlačen za mrtve. Pravijo, da so se strašljivo oblekli in hodili po vasi in strašili duhove. Bolj verodostojna razlaga Keltskih običajev je, da je Samhain dan, ko se končajo poletni dnevi, saj s 1. novembrom nastopi zima, prav slednje pa so povezovali tudi s smrtjo. Verjeli so, da se lahko 31. oktobra zamegli meja med živimi in mrtvimi - da bodo s pomočjo duhovnikov - druidov, ki lahko stopijo v stik z mrtvimi - lažje preživeli zimo. Vendar so enak praznik v različnih keltskih skupnostih praznovali drugače, skupno jim je bilo prižiganje kresov in ojačitev meja, s katerimi je bilo mrtvim onemogočeno morebitno ogrožanje skupnosti. In nikakor ne drži, da je bil Keltski Samhain prazvaprav keltsko novo leto. Še danes ponekod v zahodni Britaniji praznujejo Samhain - takrat pečejo tortice "kornigou" v obliki jelenjih rogov, ki simbolizirajo boga zime, ki se bo čez šest mesecev vrnil v "drugi svet". 

Po Keltih Rimljani 

Nato so Keltske običaje prevzeli Rimljani in jih spremenili samhain pa so povezali s čaščenjem Pomone, boginjo sadežev in dreves, njen simbol pa je bilo jabolko. Nordijci so v tem času praznovali "alfablot". Takrat so žrtvovali škrate in blagoslovili hrano. Škratje so imeli namreč čarobno moč, ki jih je povezovala s predniki, danes pa je to del religije Asatru.

Navade so se spreminjale skozi čas in postale bolj ritualizirane; ideja obsedenosti je zbledela, popularno pa je postalo oblačenje v okostnjake, čarovnice, duhove... Noč čarovnic so v ZDA prinesli Irski imigrantje leta 1840, verjeti pa je, da se je tradicija, ko otroci hodijo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije, začela v 9. stoletju v Evropi, ko so 2. novembra praznovali Dan vernih duš; zgodnji kristjani naj bi takrat hodili od vasi do vasi in prosili za "tortico duše" - kruh z ribezom. Več tortic kot so dobili, več molitev za njihove umrle sorodnike bodo izrekli, tako bodo imeli ti več možnosti, da njihova duša pride v nebesa. Verjeli so namreč, da duša ostane v vicah in da se lahko le s pomočjo molitve preseli v nebesa.

V ZDA je ta praznik najbolj viden, saj se takrat otroci in odrasli oblečejo v kostume in gredo od vrat do vrat na lov za sladkarijami. Vendar na celini preko Atlantika noči čarovnic niso praznovali vse do 19. stoletja, ker je puritanska tradicija to prepovedovala, enako je bilo s praznovanjem božiča vse do leta 1800. V Ameriki je imel ta praznik tri tradicije: škotsko-ameriška in irsko-ameriška je imela večerjo in ples, ki je bil spomin na dediščino prednikov, pogosto so citirali pesem Halloween Roberta Burnsa ali pa so si pripovedovali irske legende, medtem ko so italijanski Američani praznovali 31. oktobra dan Kolumba. O maskiranju do leta 1900 ni bilo ne duha ne sluha, saj se je to začelo šele s komercializacijo leta 1950. Halloween je poleg božiča praznik, s katerim največ zaslužijo trgovci, saj večina hiše okrasi z izrezljanimi bučami, oranžnimi lučmi, laternami, plastičnimi pajki, pošastmi, čarovnicami, vampirji, nagrobniki, peklenščki... V raziskavi leta 2005 so Američani ugotovili, da kar 80-odstotkov vseh ljudi praznuje noč čarovnic in daje otrokom sladkarije, V Anoki v zvezni državi Minnesota so se celo oklicali za svetovno prestolnico noči čarovnic, največji festival pa se odvija v New Yorku. 

Čaščenje jabolk in žetve

Noč čarovnic, kot jo poznamo danes, vsebuje vse naštete prvine: dan boginje Pomone in čaščenje jabolk, žetve, oreščkov, Samhain, magijo, zlobne duhove in smrt, okostnjake Dan vseh svetih... Dolgo tradicijo pa imajo tudi čarovnice in demoni. Legende pravijo, da se čarovnice zberejo dvakrat na leto, ko se zamenjajo letni časi: 30. maja in 31. oktobra. Takrat naj bi priletele na svojih metlah in v gozdu častile hudiča, uročile ljudi itd. Poznali so celo vraže, ki pravijo, da lahko na halloween vidiš čarovnico, če obleke obrneš na napačno stran in ves dan hodiš vzvratno, prikazala pa se bo točno ob polnoči. K temu pa spada tudi črna mačka, v katero naj bi se spremenile same čarovnice, drugi so verjeli, da so črne mačke duše umrlih. Vsi pa tega praznika niso videli tako negativno. V Mehiki je Dan mrtvih (Los Dias de los Muertos) pravzaprav precej vesel; mrtve častijo 1. in 2. novembra, ljudje se oblečejo v mumije, duhove in okostnjake in po mestu hodijo z odprto krsto v katero lovijo sadje, rože in sladkarije. Drugi dan se s tem odpravijo na piknik na grob, ki ga tudi očistijo. Ob petju in igranju na inštrumente preživijo vso noč na pokopališču in se spominjajo sorodnikov.